Ortofoto mozaik je danes eden izmed najpopularnejših izdelkov sodobne fotogrametrije. Je izdelek, ki nazorno prikazuje zemeljsko površje in grajene objekte. Z razvojem digitalnih tehnologij je njegova izdelava postala cenejša in hitrejša kot izdelava topografske karte primerljivega merila. Zaradi tega se ortofoto posnetki lahko izdelujejo pogosteje, kar jim v primerjavi s klasičnimi topografskimi kartami zagotavlja večjo ažurnost.
Aerofotografija nastane po načelu centralne projekcije, kar pomeni, da pride pri preslikavi sveta iz 3D prostora v 2D sliko do določenih geometrijskih deformacij. Točke, ki se v prostoru v položajnem (horizontalnem) smislu nahajajo na isti lokaciji, a na različnih višinah, se preslikajo na različne položaje na posnetku. Poleg tega so objekti, ki so v času ekspozicije bliže fotoaparatu, prikazani v večjem merilu, kot bolj oddaljeni objekti. To pomeni, da vsebina aerofotografije položajno ni pravilno locirana v prostor, posnetek pa nima enotnega merila. Zato merjenje horizontalnih razdalj na aerofotografijah ni pravilno. Deformacije aerofotografije lahko odpravimo v procesu ortorektifikacije, pri katerem kot končni izdelek dobimo ortofoto mozaik. Pridobimo ga tako, da aerofotografije, ki so posnete v centralni projekciji, z uporabo digitalnega modela reliefa (DMR) transformiramo v ortogonalno projekcijo.
A v procesu ortorektifikacije se pravilno preslikajo le tista območja, ki jih DMR opredeljuje. To pomeni, da objekti, ki ležijo nad oziroma pod terenom, na ortofotu nimajo pravega položaja in niso prikazani v pravi velikosti. Popačenje je največje pri stavbah, ki so na ortofotu glede na njegovo merilo prevelike in nagnjene stran od glavne točke posnetka ter mostovih, ki se upognejo navzdol, saj sledijo poteku terena pod njimi. Z namenom, da bi se izognili tem težavam oz. da jih zmanjšamo na najmanjšo možno mero, uporabljamo postopek izdelave popolnega ortofota.
Popolni ortofoto mozaik (angl. true orthophoto) je nadgradnja klasičnega ortofota. Pri njegovi izdelavi namesto DMR-ja uporabimo digitalni model površja (DMP) zadovoljive kakovosti. DMP vsebuje tudi višinske podatke o objektih nad površjem. V aerofotogrametriji običajno DMP poleg terena vsebuje še stavbe in mostove. V tem primeru se tudi stavbe in mostovi v procesu ortorektifikacije preslikajo v pravi velikosti in na pravi položaj. V primerjavi s klasičnim ortofotom lahko na popolnem ortofotu merimo horizontalne razdalje tudi na obodih streh stavb, možna je vektorizacija stavb, v primeru uporabe skupaj z drugimi vektorskimi sloji pa je položajno ujemanje pravilnejše.
Pomemben vhodni podatek pri izdelavi popolnega ortofoto mozaika je torej kakovosten DMP, le-tega sestavimo iz DMR, kateremu dodamo še podatke o položaju in višinah stavb in mostov. Višine stavb lahko pridobimo na več načinov – stavbe lahko ročno zajamemo iz stereoparov, lahko pa uporabimo podatke vedno bolj razširjenega laserskega skeniranja.
