Za znanstvene projekte in raziskovanje arheološke dediščine je celovit pregled nad pokrajino in njene elemente bistvenega pomena. Koristno je, če lahko prostor, ki ga preiskujemo, gledamo iz različnih perspektiv. Hkrati je zelo pomembno, da ne motimo ali ne vplivamo na okolje, v katerem se opravlja raziskovalno delo.

Zahvaljujoč inženiringu daljinskega zaznavanja so raziskovalcem dostopni napredni in nedestruktivni načini pridobivanja prostorskih podatkov. Med najbolj uveljavljene metode sodi aerofotografiranje in lasersko snemanje zemeljskega površja LiDAR. Mali brezpilotni letalniki so nadvse ustrezni za podporo takim projektom, saj ne povzročajo motenj v okolju. Majhna masa, prožen material in nizke hitrosti brez hrupa omogočajo, da brezpilotna letala vzletajo in pristajajo tudi na občutljivih področjih brez škode za okolje. Izrednega pomena za gozdnato Slovenijo pa je tudi tehnologija LIDAR, z uporabo katere lahko natančno izmerimo zemeljsko površje pod vegetacijskim pokrovom z vsemi sledovi preteklosti. Pridobivanje podatkov z laserskim snemanjem je smiselno zlasti v primerih, kadar raziskujemo velika območja terena in poraščene terene, kjer aerofotografije ne prodrejo skozi vegetacijo do zemeljskega površja.

Večina arheoloških najdišč postane vidna preko barvnih znakov (npr. v zemlji) ali vegetacijskih znakov (npr. različna rast in zorenje pridelkov) in v specifičnih razmerah (suši, poplavah, nizki svetlobi, določene stopnje rasti rastlin). S strokovno interpretacijo posnetkov iz zraka lažje odkrijemo spremembe in odstopanja v pokrajini, ki nam omogočajo prepoznavanje novih arheoloških najdišč. Še več. S cikličnimi snemanji spremljamo njihovo stanje in spremembe v okolici. Tako bolje razumemo njihovo umestitev in vlogo v pokrajini ter jih varujemo pred nepremišljenimi posegi.