Sodobne tehnologije brezpilotnih letal nam omogočajo letenje na nizkih višinah in pridobivanje aerofotografij, na katerih je vidna vsaka podrobnost terena. Z napredno obdelavo jih preko oblaka točk in digitalnega modela površja predelamo v ortofoto načrt, ki je pomemben podatkovni sloj za nadaljnje meritve in analize.
Ko govorimo o položajni točnosti merjenja iz aerofotografij – kaj pravzaprav pri tem mislimo? Ali je vedno potrebno, da je ortofoto načrt zelo točen? Kakšno točnost lahko pričakujemo od ortofoto načrta, pridobljenega iz aerofotografij?
Ko govorimo o položajni točnosti ortofoto načrta, ločimo relativno in absolutno točnost.
Relativna (ali lokalna) točnost: Relativna položajna točnost pomeni, kako točna je pozicija neke točke na ortofoto načrtu v primerjavi z drugimi točkami na istem ortofoto načrtu. Z drugimi besedami, visoka relativna položajna točnost pomeni, da če je razdalja med dvema točkama v naravi 100 cm, bomo tudi na ortofoto načrtu izmerili 100 cm.
Absolutna (ali globalna) točnost: Absolutna položajna točnost pa pomeni, v kolikšni meri se neka točka na ortofoto načrtu ujema s pripadajočo točko, umeščeno v fiksnem prostorskem koordinatnem sistemu. Z drugimi besedami, na ortofoto načrtu z visoko stopnjo globalne položajne točnosti se koordinate poljubne točke zelo dobro skladajo s koordinatami te točke v državnem koordinatnem sistemu.
Na desnem ortofoto načrtu je prikazana standardizirana razdalja med tračnicama 1.435 m, kot je tudi v naravi. Če na levem ortofoto načrtu izmerimo to razdaljo, dobimo 1.450 m – v tem primeru je odstopanje od razdalje v naravi 15 mm, kar je manj kot en pixel na sliki, je v dopustnih tolerančnih mejah in izkazuje visoko relativno točnost ortofoto načrta.
Medtem ko desni ortofoto načrt izkazuje visoko absolutno točnost in ujemanje koordinat karakterističnih točk s točkami v državnem koordinatnem sistemu, pa ima levi ortofoto slabo absolutno točnost, saj točke za 45 cm odstopajo od pripadajočih točk v naravi.
Kakšno položajno točnost potrebujem za svoj projekt?
Od ciljev in namenov uporabe našega projekta je odvisno, kakšno natančnost prostorskih podatkov potrebujemo. Nekateri projekti potrebujejo visoko stopnjo globalne točnosti, pri nekaterih pa zadostuje že relativna točnost. Kje in kako se bo uporabljal naš ortofoto načrt in kakšne odločitve bodo temeljile na njegovi osnovi – vse to nam pomaga ugotoviti, kako pomembna je točnost v dani situaciji. Prizadevanja, da je visoka stopnja točnosti vedno in povsod najboljša, nas lahko po nepotrebnem drago stanejo, tako v porabi časa kot denarja.
Čeprav je s stališča točnosti treba projekte ocenjevati od primera do primera, v nadaljevanju navajamo nekaj tipičnih in splošnih primerov za orientacijo.
Relativna točnost za mala merjenja, nadzor in marketing
Relativna točnost ortofoto načrta običajno zadošča za projekte, kot so npr. merjenja manjših razsežnosti (dolžin, površin in volumnov), vizualno spremljanje napredka gradnje na gradbiščih, nadzor kmetijskih površin, spremljanje zdravja vegetacije, ocenjevanje škode, izdelava marketinških prezentacij – vselej, kadar nam zadostujejo informacije iz same karte, ne potrebujemo pa lokacijskih informacij, kombiniranja z drugimi prostorskimi podatki ali povezave s prostorskim koordinatnim sistemom.
Absolutna točnost za geodezijo in geografske informacijske sisteme
Absolutna točnost postane pomembna, kadar je potrebna visoka stopnja zaupanja v pravilnost meritve dolžine, širine ali višine ali kadar želimo karto kombinirati z drugimi georeferenciranimi bazami prostorskih podatkov. Tipični projekti so s področja geodezije (evidentiranje nepremičnin, izdelava geodetskih načrtov, prostorske evidence ipd.) in izdelava prekrivajočih in navzkrižno povezanih podatkovnih slojev v geografskih informacijskih sistemih.
Kakšno položajno točnost v praksi zagotavlja Geavis
Na položajno točnost prostorskih podatkov iz aerofotografij vpliva več faktorjev: od višine letenja brezpilotnega letalnika, svetlobnih pogojev, izraženost teksture terena, tipa terena, ki ga kartiramo itd. Z uporabo brezpilotnega letalnika senseFly eBee pri standardnih pogojih, to je letenjem na višini 100-150 m nad površjem terena, s 50-70% prekrivnostjo aerofotografij in brez uporabe oslonilnih točk, dosežemo relativno točnost 10 cm in absolutno točnost od 1 do 5 m. Z uporabo oslonilnih točk pa lahko absolutno točnost še znatno izboljšamo, celo do 3-5 cm.