Velikost območja, ki ga letalnik senseFly eBee zajame v času enega poleta, je odvisna od višine letenja. Z letenjem na večji višini se namreč povečuje velikost območja zemeljske površine, ki jo zajamemo na aerofotografijah. A hkrati s tem se na aerofotografijah zmanjšuje razpoznavnost podrobnosti slikanega območja – manjša se prostorska ločljivost aerofotografij.
Upravljalec letalnika pri načrtovanju leta primarno izhaja iz podatka, kakšno prostorsko ločljivost aerofotografij želi pridobiti. Na osnovi tega podatka programska oprema letalnika izračuna in nastavi optimalno višino letenja nad načrtovanim območjem. Poleg višine letenja pa na velikost zajetega območja vplivajo tudi tehnične zmogljivosti fotoaparata, s katerim je opremljen letalnik, pa tudi konfiguracija terena, morebitne ovire itd.
Za primer letalnika senseFly eBee, ki ga pri svojih storitvah uporablja Geavis in je le-ta opremljen s fotoaparatom Canon S110 RGB, je v spodnji tabeli ilustrirano, kako se velikost aerofotografiranega območja, t.i. pokritost terena, v času enega poleta leta spreminja v odvisnosti od ločljivosti aerofotografij. Pri polni bateriji čas enega poleta omenjenega letalnika v praksi traja cca. 30 – 45 min.
Ločljivost aerofotografij (cm/px) |
3 |
5 |
10 |
30 |
Povprečna višina letenja (m) |
104 |
162 | 302 |
872 |
Prečno prekrivanje aerofotografij |
60% |
60% | 60% |
60% |
Pokritost terena posamične aerofotografije (m x m) |
120 x 90 |
200 x 150 | 400 x 300 | 1200 x 900 |
Celotna pokritost terena v enem poletu (km2) |
0.9 |
1.56 | 2.7 | 5.97 |