Pri varstvu kulturne dediščine je ključnega pomena njeno dokumentiranje. Sodobne digitalne tehnologije nam pri tem dobro služijo, saj omogočajo preprosto in učinkovito zajemanje podatkov, njihovo obdelavo in analizo, arhiviranje in prikazovanje.
Digitalizacija kulturne dediščine je koristna iz več razlogov. Zaradi naravnih in človeških uničevalnih dejavnikov je snovna kulturna dediščina (objekti, kipi, spomeniki, arheološki ostanki itd.) izpostavljena poškodbam ali celo uničenju. Z ustreznim dokumentiranjem pa pridobimo podatke, s pomočjo katerih je možna rekonstrukcija in kasnejša reprodukcija. Napredne tehnologije nam pri tem pomembno pomagajo, ko nam omogočajo celovito trirazsežno (3D) dokumentiranje. Slednje pa je podlaga za odločanje pri zagotavljanju varstva in predstavlja pomemben arhivski dokument stanja objektov kulturne dediščine.
Še več. 3D dokumentiranje omogoča predstavitve in dodatne raziskave objektov dediščine brez potovanja na lokacijo objekta. Vse to spodbuja nastanek virtualnih muzejev, kjer je nazoren in realističen prikaz objektov kulturne dediščine v digitalni 3D obliki privlačen za široko javnost. Še posebej, kadar so nam ti objekti v naravi ali izvorni lokaciji težko dostopni.
Za strokovno in raziskovalno delo pa je poleg celovitega prikaza prostora in objektov kulturne dediščine iz različnih perspektiv bistveno tudi to, da je dokumentiranje omogoča tudi analize, merjenja, klasifikacije in strojno učenje. Hkrati je zelo pomembno, da so metode zajemanja podatkov neinvazivne, da ne motimo ali ne vplivamo na okolje, v katerem se opravlja raziskovalno delo.
Zahvaljujoč tehnologijam daljinskega zaznavanja so nam danes dostopni napredni in nedestruktivni načini pridobivanja prostorskih podatkov, ki so potrebni za 3D dokumentiranje objektov kulturne dediščine. Med najbolj uveljavljene metode sodita aerofotografiranje in lasersko skeniranje. Mali brezpilotni letalniki so nadvse dobrodošli pri takšnih projektih, saj ne povzročajo motenj v okolju. Majhna masa, prožen material in nizke hitrosti brez hrupa omogočajo, da letalniki vzletajo in pristajajo tudi na občutljivih površinah brez škode za objekt ali okolje.
Pri Geavisu za dokumentiranje objektov kulturne dediščine uporabljamo oba pristopa: poleg terestričnega 3D laserskega skeniranja tudi fotogrametrične metode z uporabo aerofotografij. Iz aerofotografij visoke ločljivosti z naprednimi fotogrametričnimi postopki lahko izdelamo različne 2D in 3D digitalne modele, npr. digitalni model reliefa (DMR), digitalni model višin (DMV), digitalni model objektov (DMO) itd.
Primer digitalnega 3D modela cerkve sv. Marjete in njene bližnje okolice
V okviru projekta izdelave digitalnega ortofoto načrta pokopališča na Prežganju pri Ljubljani smo pridobili panoramske aerofotografije, ki smo jih uporabili v procesu 3D modeliranja cerkve sv. Marjete.
Uporabite računalniško miško in se virtualno sprehodite okoli modela cerkve in po njeni bližnji okolici,
model obračate in si ga ogledujete iz različnih zornih kotov.
Z uporabo še večjega števila panoramskih aerofotografij, ki bi zajele več detajlov objekta, seveda lahko zagotovimo še bolj natančen 3D model.
Tehnični podatki aerofotografiranja
- Lokacija: Prežganje, okolica Ljubljane
- Velikost območja: 1 ha
- Povprečni GSD: 2.5 cm
- Število aerofotografij: 173
- Število 3D točk: 19.068.016
