Za generiranje oblakov točk, digitalnih 3D modelov in ortofoto načrtov v fotogrametriji uporabljamo stereopare aerofotografij. Gre za dve aerofotografiji, ki prikazujeta del istega območja, položaj zajema pa je nekoliko zamaknjen. Stereopar sta torej dva posnetka, ki sta fotografirana iz različnih pozicij in se medsebojno delno prekrivata. Za nadaljnjo uspešno obdelavo stereoparov v praksi običajno zadostuje cca 60% vzdolžno in cca 25% prečno prekrivanje dveh sosednjih aeroposnetkov.

V idealnih razmerah brezpilotni letalnik leti po ravnih in vzporednih linijah v skladu z načrtom letenja. V realnih razmerah pa smer in položaj letalnika (in z njim fotoaparata) lahko zmotijo zunanji dejavniki, zaradi katerih nastanejo nepravilnosti pri prekrivanju parov aerofotografij. Pri zajemanju aerofotografij se srečujemo z dvema tipičnima pojavoma, ki sta vzrok za omenjene nepravilnosti. Gre za za zanos (ang. drift) in zasuk (ang. crab).

Zanos
Zanos (ang. drift) je stranski premik letalnika iz linije letenja. Takšen premik najpogosteje povzroči bočni veter, lahko pa gre tudi za napako v navigaciji letalnika, da letalo ne sledi načrtovani liniji leta. Zanos se pozna v vrzelih ter neenakomernem prekrivanju aerofotografij v stereoparih in povzroča težave v postopku slikovnega ujemanja.

Zasuk
Ko pri bočnem vetru upravljalec poskuša ohraniti linijo letenja letalnika, mora rahlo obrniti nos letalnika proti vetru. To pa povzroči zasuk letalnika vzdolž navpične osi in spremembo v orientaciji fotoaparata. Zajete aerofotografije so zato zasukane v nasprotni smeri pihanja vetra, kar se pozna tako, da njihovi robovi niso več vzporedni z linijo letenja. Ta pojav imenujemo zasuk (ang. crab).

Zasuk povzroča zmanjšanje stereoskopske pokritosti terena, kar pomeni, da se zmanjša velikost efektivnega prekrivanja aerofotografij. Zasuk je možno popraviti z vrtenjem fotoaparata okoli navpične osi.

Če je zanos posledica nezmožnosti letalnika, da ohranja letenje po načrtovani liniji, je zasuk rezultat ukrepa, da letalnik doseže prav to, vendar zaradi vetra letalnik ni v poravnanem položaju. Zato v primeru močnejšega bočnega vetra obstaja velika možnost za nastanek obeh pojavov hkrati, tako zanosa kot tudi zasuka.

Velja dobra praksa, da naj aerofotografiranje poteka v mirnih vremenskih razmerah s čim manj vetra. Pri prekomernem zanosu in posledično tudi zasuku je namreč pogosto potrebno ponoviti aerofotografiranje.

Za odpravo omenjenih težav so sodobni brezpilotni letalniki že opremljeni z ustreznimi tehnološkimi rešitvami. Med njimi je učinkovit t.i. 3-osni stabilizator fotoaparata ali gimbal. Gre za elektronski sistem, ki s pomočjo žiroskopa in elektromotorjev stabilizira fotoaparat, tako da ta vedno obdrži vodoravno lego in pravilno usmerjenost kljub zanosu ali zasuku letalnika.