Slovenski pristaniški in logistični sistem, Luka Koper, je Geavisu zaupal obnovo rastrskega ortofoto-sloja v svojem prostorskem informacijskem sistemu. Cilj prenove je bilo ažuriranje evidenc prostorskih podatkov, saj so le-ti pomembni za uspešno upravljenje prostora na območju Luke.

Aerofotografirali smo celotno vplivno območje Luke Koper, velikosti 10 km2. S sodelovanjem podjetja Aerovizija smo v enem snemalnem dnevu pridobili 655 aerofotografij, s 70 % vzdolžnim in prečnim prekrivanjem in ločljivosti 10 cm/px, kot je bila naročnikova želja.

Po končanem aerofotografiranju smo na območju izbrali 15 lokacij za oslonilne točke, potrebne za georeferenciranje rastrskih aerofotografij. Koordinate oslonilnih točk smo pridobili z GNSS-izmero. Vsako oslonilno točko smo izmerili dvakrat, z vmesno ponovno inicializacijo GNSS sprejemnika. Meritev je bila sprejeta kot ustrezna, če je bila razlika med prvo in drugo meritvijo manjša kot 5 cm. Koordinate vsake oslonilne točke smo določili kot povprečno vrednost obeh meritev.

Pridobljene aerofotografije smo nato s postopki georeferenciranja pravilno orientirali in jih umestili v državni prostorski koordinatni sistem. Stereopare aerofotografij smo obdelali s fotogrametričnimi postopki in izdelali oblak 3D točk (point cloud) kot rastrski in metričen 3D model površja aerofotografiranega območja.

Profesionalna tehnologija zgoščevanja oblaka točk nam je omogočila izdelavo zelo podrobnega digitalnega modela površja (DMP), iz katerega smo lahko zatem izdelali še popolni ortofoto mozaik (true ortophoto). Na njem so objekti, ki se nahajajo nad terenom, prostorsko pravilno prikazani: strehe objektov se nahajajo točno nad temeljem, brez prikazovanja bočnih sten in s tem brez prekrivanja okolice.

Nastali popolni ortofoto načrt bo Luka Koper uporabila kot enega izmed vsebinskih slojev v svojem prostorskem informacijskem sistemu. Prinaša jim vrsto koristi, saj lahko na njem izvajajo planimetrične meritve, nanj lahko položijo razne vektorske sloje (npr. komunalni vodi) ali pa ga uporabi npr. za prekritje 3D modelov.

Fotogrametrični postopki izdelave 3D oblaka točk so odvisni od teksture površja aerofotografiranja. Značilno je, da so odboji svetlobe slabši na površinah s homogeno teksturo, kot je asfalt, svetleče površine, voda ipd. V primeru Luke Koper je bila morska gladina takšna površina. Nastali oblak točk ni imel enakomerne gostote, pač pa vrzeli oz. luknje prav na območjih morja. Gre za površine, kjer postopek slikovnega ujemanja stereopara aerofotografij, ki je potreben za gradnjo 3D točk v oblaku točk, ni bilo uspešen.