Širše območje Šentvida, Stične in Ivančne Gorice je bilo močno poseljeno že v prazgodovini. Konec 8. stoletja pr. Kr. je na tem prostoru nastala pomembna naselbina z imenom Cvinger, ki je bilo eno od velikih središč (castellum hegemon) železnodobne skupnosti na Dolenjskem. Zanjo so bila značilna mogočna utrjena gradišča, pokopavanje umrlih v rodovnih in družinskih gomilah ter situlska umetnost. Še danes so dobro vidni ostanki obzidja, kot mogočen do 6 m visok nasip ali kot izrazita terasa, dobro pa so ohranjena tudi gomilna grobišča. Pestro življenje je na tem območju trajalo vse do prihoda Rimljanov, ko se je preselilo bolj v dolino, a je pustilo mnoge sledi, ki jih je v prihodnjih stoletjih prekrila zemlja.

Zaradi načrtov lokalne skupnosti, da bi na tem območju v prihodnosti gradila novo industrijsko cono, bi lahko ob posegih v prostor prišlo do poškodb ali celo uničenja zgodovinskih ostankov. Zato je treba teren prehodno arheološko raziskati in zaščititi. Arheologi so se obrnili na podjetje Geavis za analizo zemeljskega površja na izbranem področju.

Ker gre za območje, ki je v veliki meri poraščeno z gozdom, se je Geavis odločil za uporabo podatkov o reliefu, pridobljenih s tehniko laserskega skeniranja zemeljskega površja LIDAR (Light Detection And Ranging), ker le-ta lahko zagotovi podatke o površju, ki je prekrito z vegetacijo.

Na Ministrstvu za okolje in prostor smo pridobili podatke o reliefu v obliki gostega 3D oblaka prostorsko orientiranih točk, ki je natančno opisal opazovano zemeljsko površje in je bil osnova za nadaljnje modeliranje. Iz oblaka točk, ki je bil že klasificiran, smo izločili točke tal, na katere smo napeli ploskve in jih osenčili iz različnih zornih kotov, tudi takih, ki v naravi niso možni. Georeferencirane rezultate analitičnega senčenja smo izvozili v rastrskem formatu z ločljivostjo slikovnih točk 30 cm. Na nastalih digitalnih modelih so se pokazale različne površinske strukture in odstopanja v pokrajini. S strokovnim pregledom in analizo lahko prepoznamo naravne in umetne geomorfološke značilnosti terena, ki so morebiti posledica človekovih dejavnosti v preteklosti. Tako odkrita potencialna nova arheološka najdišča bodo arheologi preiskali še s klasičnimi terenskimi metodami pregledovanj in izkopavanj.

Geavis je tako z naprednim načinom pridobivanja in obdelave prostorskih podatkov pridobil učinkovite upodobitve zemeljskega površja, ki bodo naročniku omogočile lažje odkrivanje potencialnih arheoloških najdišč, kar bi bilo s tradicionalnimi pristopi na terenu bistveno bolj zahtevno.