Z letenjem brezpilotnih letal na nizkih višinah pridobimo ostre aerofotografije, ločljivosti od 2 do 5 cm/px, na katerih je vidna vsaka podrobnost terena. Za potrebe kmetijstva poleg barvnih posnamemo tudi infrardeče aerofotografije. Za vsako točko na fotografiji lahko izračunamo razmerje med vpadlo in odbito svetlobo v rdečem in infra rdečem delu elektromagnetnega valovanja. Indeks, ki ga izračunamo, se imenuje NDVI (normalised difference vegetation index) in z veliko gotovostjo kaže na »zdravje« vegetacije.

NDVI je namreč dober indikator biofizičnih značilnosti vegetacije in njene vitalnosti in se uporablja tudi za ugotavljanje vegetacijskega stresa. Vzroki za vegetacijski stres so lahko različni, vse od izčrpanih tal in suše, do bolezni ter škodljivcev. Tovrstna metoda zaznavanja vegetacijskega stresa je znana že dobrih štirideset let in se večinoma uporablja na osnovi satelitskih posnetkov, a je fleksibilnost tovrstnih snemanj zelo omejena. Z malim brezpilotnim letalnikom pa lahko naročnikom zagotovimo prav fleksibilnost in cenovno dostopnost. Iz aerofotografij je možno zaznati že majhne razlike v bujnosti vegetacije na poljih, kar kmetovalcu omogoča, da lahko zelo natančno načrtuje ukrepe za izboljšanje rasti in kasneje tudi preverja njihovo učinkovitost. Uporabnost tega pristopa se kaže npr. pri določanju:

• rastlinskih vrst, njihovem številu in obsegu populacije,
• zaraščanju obdelovalnih površin,
• kvaliteti in zrelosti pridelkov,
• vsebnosti vlage v tleh,
• zdravju rastlin: prisotnost škodljivcev, plevela, bolezni,
• rodovitnosti obdelovalnih površin,
• onesnaženosti obdelovalnih površin,
• erozijskih pojavih.